Zasujem ili zaspem

Pre­zent gla­go­la zasu­ti u hrvat­sko­me stan­dard­nom jezi­ku gla­si zas­pem, zas­peš, zas­pe, zas­pe­mo, zas­pe­te, zas­pu. U govo­ru se čes­to mogu čuti i obli­ci zasu­jem, zasu­ješ, zasu­je, zasu­je­mo, zasu­je­te, zasu­ju, no oni se ne sma­tra­ju stan­dard­no­je­zič­nim oblicima.

Nave­de­no vri­je­di i za pre­zent gla­go­la: dosu­ti (dos­pem, ne dosu­jem), isu­ti (ispem, ne isu­jem), nasu­ti (nas­pem, ne nasu­jem), oba­su­ti (obas­pem, ne oba­su­jem), odsu­ti (odspem, ne odsu­jem), osu­ti (ospem, ne osu­jem), posu­ti (pos­pem, ne posu­jem), pre­su­ti (pres­pem, ne pre­su­jem), pri­su­ti (pris­pem, ne pri­su­jem), pro­su­ti (pros­pem, ne pro­su­jem), rasu­ti (ras­pem, ne rasu­jem), sasu­ti (sas­pem, ne sasu­jem), usu­ti (uspem, ne usu­jem).

Na kra­ju dosu­jem braš­no. > Na kra­ju dos­pem brašno.

Uvi­jek nešto pro­su­jem. > Uvi­jek nešto prospem.

Ilus­tra­ci­ja: HoaLuu, Pixa­bay